<?xml version="1.0" encoding="utf-8" ?>

<rss version="0.91">
<channel>
	<title>Botanix - časopis o rastlinah in vrtnarjenju</title>
	<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/</link>
	<description>Botanix - časopis o rastlinah in vrtnarjenju, slovenska verzija</description>
	<language>sl</language>

	<item>
		<title>Vzgoja manga iz semen</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=31-vzgoja-manga-iz-semen</link>
		<description>
	Za najboljše rezultate kaljenja je potrebno sejati sveže nabrana semena.
	Namakajte semena 2–6 ur v vodi z temperaturo 20–25°C.

</description>
		<pubdate>Sat, 05 Dec 2009 05:27:46 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">31</guid>
	</item>
<item>
		<title>Kalimantanski mangovec, kasturi (Mangifera casturi)</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=30-kalimantanski-mangovec-kasturi-mangifera-casturi</link>
		<description>
	Kalimantanski mangovec (Mangifera casturi) ali kasturi, kot je
	lokalno imenovan, je tropsko sadno drevo visoko okoli 10–30 m in ima endemno
	razširjenost na zelo majhnem območju okoli Banjarmasina na južnem Borneu
	(Indonezija). Danes je izumrl v divjini zaradi ilegalnega sekanja. Vendar je na
	tem območju še vedno pogosto gojen zaradi zelo okusnih sadežev.

</description>
		<pubdate>Thu, 03 Dec 2009 02:59:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">30</guid>
	</item>
<item>
		<title>Mangovci iz Indonezije</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=29-mangovci-iz-indonezije</link>
		<description>
	
		Dišeči
		mango (Mangifera odorata)
	

	Na otoku Borneo v Indoneziji je v naravi prisotnih 34 vrst iz rodu
	mangovcev (Mangifera). Številne med njimi so v resin nevarnosti
	iztrebljenja zaradi uničevanja oz. sekanja pragozda. Nekatere vrste, na primer
	kalimantanski mangovec (Mangifera casturi), so že izumrle
	v naravi.

	Nekateri drugi perspektivni mangovci iz Bornea so na primer Mangifera
	griffithi (lokalno znan pod imeni: asem raba in romian), Mangifera
	pajang (asem payang), Mangifera quadrifida (asem kipang) in
	Mangifera torquenda (asem putaran).

</description>
		<pubdate>Thu, 03 Dec 2009 02:55:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">29</guid>
	</item>
<item>
		<title>Priprava listovke</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=28-priprava-listovke</link>
		<description>
	Listovka je zelo dobra zemlja za rastline. Vsebuje le malo hranil, zato pa je
	bogata z minerali in hranili v sledeh. Vanjo lahko sadimo rastline bodisi
	neposredno bodisi pa ji v različnih razmerjih primešamo druge substrate in
	tako pripravimo namenske zemlje. Zelo dobro se obnese pri domači vzgoji sadik
	zelenjadnic. Zaradi uravnotežene vsebnosti mikroelementov je uporabna tudi pri
	zdravljenju obolelih in izčrpanih rastlin. Najbolje pa je to, da listovko lahko
	z malo potrpežljivosti pripravimo sami.

</description>
		<pubdate>Wed, 02 Dec 2009 08:03:18 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">28</guid>
	</item>
<item>
		<title>Bor Pinus kesiya</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=27-bor-pinus-kesiya</link>
		<description>
	Bor Pinus kesiya je hitrorastoča vrsta azijskega bora, ki jo izven
	njene domovine gojijo zelo redko. Zraste do 30–35 m, premer debla lahko
	doseže celo 1 m. Gre za triiglični bor (iz enega mesta izraščajo 3 iglice
	dolge 15–20 cm). Češarki so veliki 5–9 cm, seme je
	1,5–2,5 cm dolgo.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 23:00:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">27</guid>
	</item>
<item>
		<title>Gojimo pepino</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=25-gojimo-pepino</link>
		<description>
	Domovina pepina (solanum pepino, Solanum muricatum) je verjetno Peru
	ali Kolumbija. Od tam se je razširil po celotni Latinski Ameriki in celo izven
	nje. Dandanes ga največ gojijo v Boliviji, Ekvadorju in v Novi Zelandiji.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 22:40:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">25</guid>
	</item>
<item>
		<title>NOVODOF FC proti koloradskemu hrošču</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=24-novodof-fc-proti-koloradskemu-hroscu</link>
		<description>
	Koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) verjetno nikomur
	ni potrebno posebno predstavljati. Vsi ga poznamo kot škodljivca, ki napada
	krompir in je brez uporabe ‘kemije’ praktično neuničljiv. Nasprotno pa
	malokdo ve, da dandanes obstajajo tudi biološki preparati zaradi katerih se nam
	koloradskega hrošča ni treba več bati.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 12:37:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">24</guid>
	</item>
<item>
		<title>Sajenje čebulic in sadik</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=23-sajenje-cebulic-in-sadik</link>
		<description>
	Kupljene rastline, ki ste jih prejeli po pošti vzemite iz paketa in
	postavite za 2–3 dni v senco. Druga možnost je, da jih posadite takoj in jih
	za nekaj dni osenčite (npr. s pomočjo papirja, deske), tako da niso
	izpostavljene direktnemu soncu. Sonce lahko rastline v tej fazi močno
	poškoduje.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 03:47:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">23</guid>
	</item>
<item>
		<title>Velbičevka (Welwitschia mirabilis) – gojite živi fosil</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=22-velbicevka-welwitschia-mirabilis-gojite-zivi-fosil</link>
		<description>
	
		Velbičevka rastlina
	

	Velbičevka (Welwitschia mirabilis) je prastara rastlina, ki dandanes raste
	na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji
	in južni Angoli. Čeprav na prvi pogled ne izgleda tako – gre za drevo. Celo
	rastlino predstavlja vretenast koren-deblo in 2 neprestano rastoča lista, ki
	izgledata kot dva zavita traka dolga 2–4 metre, tako da velbičevka spominja
	na nekakšen kup smeti. Gre za klična lista, ki na bazi neprestano rasteta, na
	konceh pa postopoma odmirata in se trgata v rese.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 03:45:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">22</guid>
	</item>
<item>
		<title>Palma Parajubaea torallyi</title>
		<link>http://www.botanix.kpr.eu/sl/index.php?text=21-palma-parajubaea-torallyi</link>
		<description>
	
		seme
		Parajubaea torallyi
	

	Parajubaea torallyi je ena najlepših palm Južne Amerike. Zagotovo
	vam to ime nič ne pomeni. To ni nič nenavadnega. V Evropo jo zaradi velikih
	semen (in z tem povezanimi visokimi stroški prevoza) uvažajo le redko. Zato
	se s to zanimivo vrsto palme le redko lahko srečate zunaj Bolivije.

</description>
		<pubdate>Sun, 29 Nov 2009 01:41:00 -0700</pubdate>
		<guid isPermalink="false">21</guid>
	</item>


</channel>
</rss>

