Botanix - časopis o rastlinah in vrtnarjenju

Slovenska verzija

Gojimo avokado

Avokado (botanično ameriška hruška – Persea americana) je tropsko drevo visoko 6–20 m. V naravi raste od Mehike do Brazilije. Dandanes ga gojijo po celem tropskem in subtropskem pasu.

Listi so elipsaste oblike, z zašiljenimi konicami, so usnjati, bleščeči, zgoraj svetlozelene do temnozelene barve, na spodnji strani pa sivi. Rahlo spominjajo na liste oranževca.

Avokadovi cvetovi se pojavljajov velikih socvetjih, ki vsebujejo 100–300 cvetov. Do oprašitve pride samo v približno 0,1% primerih. Glavni razlog tega je v tem, da je prvi dan cvetenja posameznega cveta zrel le pestič, prašniki pa so še nerazviti. Cvet se vsak dan zapre. Drugi dan, ko se cvet ponovno odpre, so prašniki zreli, pestič pa je ovenel. Poleg tega so cvetovi z zrelimi prašniki in cvetovi z zrelimi pestiči odprti v različnih delih dneva.

Plod je jajčast ali hruškast koščičasti plod. Sorte delimo glede na plodove v tri geografske skupine:

  1. Antilska (tropska) skupina prihaja iz nižinskih tropskih območij (do 800 m ndm. v.). Sem spadajo na primer sorte Waldin, Simmonds in Black Prince. Občutljive so na mraz. Plodovi so težki 0,4–1,5 kg.
  2. Gvatemalska (poltropska) skupina prihaja iz tropskih montanskih območij (800–2800 m ndm. v.). Tipična predstavnika te skupine sta sorti Bemik in Hass. Kratkotrajno prenesejo padec temperature na 0 °C. Plodovi so težki 0,5–1,5 kg.
  3. Mehiška (subtropska) skupina prihaja iz subtropskih območij Mehike. Sem spadajo na nizke temperature najodpornejše sorte (brez poškodb kratkotrajno prenesejo temperaturo do približno –4° C). Sorte iz te skupine najpogosteje gojijo. Sem spadata na primer sorti Gottfried in Pernod. Plodovi so manjši (do 250 g).

Dandanes obstajajo tudi sorte nastale s križanjem sort iz dveh skupin (najpogosteje gvatemalske in mehiške). Za nas so pomembne samo sorte mehiške skupine. Zaradi zapletenega načina cvetenja rastline ne nastavljajo plodov. Vendar gre za vrsto hvaležno za gojenje v prostoru predvsem zaradi atraktivnih listov. Vzgojeni iz semen cvetijo šele v 6-em do 8-em letu. Avokado zahteva difuzno svetlobo. Lahko ga gojite v stanovanju, pisarni ali v rastlinjaku. Čez poletje ga lahko postavite na balkon ali v vrt.

Kar se tiče zemlje, avokado ni zahteven. Ugaja mu lahka, rahlo kisla zemlja kakršna se običajno uporablja pri vrtnarjenju. Preko celega leta zahteva vlažno, a ne preveč zalivano zemljo. Če mu primanjkuje vlage lahko odvrže liste. Zelo koristno je občasno pršenje listov z postano vodo.

Avokado je najbolj enostavno razmnožiti iz semena. S potaknjenci je mogoče razmnoževati samo nekatere sorte.

Semena je potrebno do polovice namočiti v vodo, s topim koncem navzdol. Namakajte jih dokler ne začnejo kliti. (Priporočamo vam, da jih ne namake dlje od 3-eh mesecev, saj sicer lahko zgnijejo. Če čez tri mesece še ne začnejo kliti jih kar posadite. V principu kmalu po sajenju le začnejo kliti.)

Seme zasadite do 3/4 s topim koncem navzdol. Pokazalo se je za praktično saditi jih po eno v večjo posodo, ki jo prekrijemo s steklom. Na ta način se v posodi vzdržuje vlaga, ki pospešuje klitje. Izberite lahek setveni substrat (zemljo), ki dobro prepušča zrak in omogoča takojšnje odtekanje odvečne vode. Steklo snamemo vsak dan za 30 minut, da klica ne raste prehitro.

Seme najhitreje vzklije, če je cel dan na toplem mestu. Idealna temperatura je nad 25 °C. Po rasti prvih listov avokadu zadostuje sobna temperatura.

Visoko temperaturo boste najlažje obdržali, če posodo postavite nad topel radiator. Zato je najbolje sejati sveže seme – pozimi, med ogrevalno sezono.

Avokado raste v naših pogojih precej hitro. Krošnjasto drevo visoko okrog 1 m vam bo zraslo v približno 2-eh letih.

Plodove avokada boste zelo težko vzgojili v naših pogojih, vendar jih dandanas ni težko kupiti. Na žalost, vam verjetno ne bo uspelo vzgojiti rastlino iz semena v trgovini kupljenih plodov (zelo redko imajo sposobnost klitja, saj so plodovi običajno pobrani nezreli).

Avokado je najbolj hranljivo sadje na svetu. Njegova energetska vrednost znaša 840 kJ na 100 g mesnatega dela (za primerjavo: banana 355 kJ, mango 215, papaja 180, paradižnik 90, kumarica samo 0,64). Vsebuje 5–32% maščob, ki jih je lahko vtreti v kožo in zato predstavljajo pomembno sestavino v kozmetiki. Glede na kemijsko sastavo avokado ni ‚sadje‘ v pravem smislu besede.

Najpogosteje ga jemo surovega. Potrebno ga je prepoloviti, poškropiti z limono, posoliti ali začiniti, jè se ga s žličko. V naslednji številki boste našli nekaj enostavnih receptov za jedi z avokadom.

««« Prejšnji prispevek: Sejanje novega travnika Naslednji prispevek: Kako pravilno kositi travnik? »»»

četrtek 26.11.2009 10:59 | natisni | Eksotične rastline, Navodila za vzgojo

KPR predstavlja

KPR - Društvo gojiteljev rastlin Slovaška
Društvo gojiteljev rastlin je prostovoljno združenje vrtnarjev iz celega sveta. več...
Delite izkušnje, ki jih imate z gojenjem rastlin. Napišite besedilo na tej strani!

Kategorije: Vsi Besedila o vzgoji rastlin Eksotične rastline Glive Iglavci Mesojede rastline Navodila za vzgojo Palme Travnik Vodne in močvirne rastline Škodljivci